Nemška industrijska podjetja so novembra zabeležila nepričakovano visoko rast naročil, kar po mnenju ekonomistov predstavlja potencialen signal za preobrat v največjem evropskem gospodarstvu. K rasti so največ prispevala domača naročila večjega obsega, hkrati pa se je opazno okrepilo tudi povpraševanje s tujih trgov. Največji razcvet sta doživela sektorja kovinskih izdelkov in avtomobilska industrija. Strokovnjaki so nad podatki presenečeni, saj so predhodne napovedi kazale na nadaljevanje stagnacije. Podrobnejša analiza kaže, da so h končnemu rezultatu pomembno prispevala naročila na področju obrambe in kritične infrastrukture. Analitiki pričakujejo, da bodo ti segmenti ostali ključno gonilo rasti tudi v letu 2026, ko naj bi se učinki novih investicijskih ciklov polno izrazili. Kljub spodbudnim številkam ekonomisti ostajajo previdni glede dolgoročne vzdržnosti trenda. Čeprav so se naročila v transportnem sektorju in metalurgiji močno povečala, nekateri drugi industrijski segmenti še vedno poročajo o šibkejši dinamiki. Kljub temu podatki vlivajo upanje na postopno okrevanje nemškega konjunkturnega cikla, ki je bil v zadnjih mesecih pod močnim pritiskom visokih stroškov energije.

Po podatkih Ifo inštituta se nemška industrija sooča z velikimi izzivi zaradi naraščajočih stroškov energije, pomanjkanja strokovne delovne sile in globalne konkurence. Podjetja vidijo svojo konkurenčnost v tujini kot ogroženo, saj jih ovirajo visoke cene energije, birokracija in pomanjkanje reform.

Evropska komisija je sporočila, da bo sporazum odpravil skoraj vse tarife na kmetijske proizvode med EU in Indonezijo. Po več kot devetih letih pogajanj je EU s tem sporazumom zagotovila dostop do indonezijskih surovin in trga.

Nemška industrija je julija doživela znatno poslabšanje v prejetih naročilih. Po podatkih Statističnega urada je prejem naročil v predelovalnih dejavnostih upadel za 2,9 % v primerjavi z junijem. Zvezna ministrica za gospodarstvo Reiche vidi potrebo po ukrepanju.

EU in ZDA so sklenili nov trgovinski dogovor, ki uvaja 15-odstotni osnovni davek na nekatere ameriške izvoze v EU, medtem ko bodo ameriški avtomobili v prihodnje v EU lahko uvoženi brez carine. Kljub temu dogovor predstavlja negativen razvoj za nemško industrijo, saj napovedujejo občutne rastne posledice. Gospodarski minister je opozoril na milijardne izgube, medtem ko trgovci govorijo o "eksistenčni grožnji" za regionalno gospodarstvo. V Avstriji pa nekatera podjetja, zlasti iz Oberösterreicha, ki dobavljajo avtomobilsko industrijo, pričakujejo koristi zaradi večje predvidljivosti, čeprav je strokovnjak WIFO ocenil dogovor kot "popolnoma nepotreben" in kot vir višjih stroškov za vse.

Akcijski trgi so se pozitivno odzvali na trgovinski dogovor med EU in ZDA, ki ga je Trump označil za enega največjih v zgodovini, kar bi lahko spodbudilo splošni optimizem. Kljub temu pa je nekaterim jasno, da bo Evropa plačevala 15-odstotno carino na skoraj vse blago, kar je kljub zmanjšanju od prvotno predlaganih 30 odstotkov, še vedno pomenilo določeno izgubo za EU v pogajanjih.

Evropski voditelji, kot je predsednica Evropske komisije von der Leyen, so sporazum o carinah z ZDA označili kot zagotovilo varnosti v negotovih časih. Vendar pa se je sporazum soočil z ostrimi kritikami po vsej Evropi, saj ga nekateri politiki in ekonomisti ocenjujejo kot neuravnoteženega in ponižujočega za Evropo. Kritiki, med njimi tudi madžarski premier Orban, so izrazili mnenje, da je EU, oziroma predsednica von der Leyen, s tem dogovorom izgubila proti ZDA, kar naj bi privedlo do milijardnih prihodkov za Trumpa. Poudarjena je bila evropska šibka pozicija v pogajanjih.

Nedavno sklenjeni trgovinski sporazum med ZDA in EU, ki predvideva 15-odstotne carine na evropsko blago, je v Evropi sprožil mešane odzive. Medtem ko ga je Italija označila za 'vzdržnega', so se v Franciji in Nemčiji pojavile ostre kritike glede 'podreditve' EU zahtevam ZDA, nekateri so ga celo označili za 'katastrofo' za Evropo. Izvozniki na Irskem so sporazum ocenili kot 'ne preveč dober'. Bela hiša je Trumpa povišala v 'glavnega pogajalca', a nekateri ameriški novinarji so dogovor kritizirali kot 'davčno povišanje za ameriške potrošnike', drugi pa kot 'enostranski sporazum', ki bo škodoval gospodarstvom na obeh straneh Atlantika. Prav tako se je pojavila zaskrbljenost glede zaveze EU o nakupu 750 milijard dolarjev ameriške energije, ki bo težko dosegljiva. Finančni trgi so se sprva odzvali pozitivno, kasneje pa so evropske borze, zlasti v Nemčiji, padle. V ospredju pa so tudi pogovori med ZDA in Kitajsko o carinski prekinitvi v Švedski in zaskrbljenost brazilskih pridelovalcev kave zaradi morebitnih Trumpovih carin. Irska je medtem zabeležila krčenje gospodarstva zaradi grožnje s carinami ZDA.